Uredite so cija pomos vrz princip na magnetna indukcija se obezbeduva potencijalna razlika na kraevite na provodnikot se vikaat elektricni generatori.
Vo osnova sekoj provodnik koj se dvizi vo magneteno posle i gi sece magnetnite silovi linii moze da se smeta za elektricen generator.Dokolku imame provodnik koj se dvizi ramnomerno pravoliniski vo homogenoto magnetno pole i pritoa vektorot ne magnetnata idukcija i vektorot na brzinata gradat opredelen agol.
Uredite so cija pomos vrz princip na magnetna indukcija se obezbeduva potencijalna razlika na kraevite na provodnikot se vikaat elektricni generatori.
Jacinata na prava postojana struja koja za ednakov vremenski interval osloboduva isto kolicestvo toplina kako i naizmenicnata ja opredeluva efektivnata vrednost na naizmenicnata struja.
Kolicestvoto toplina oslobodeno pri protekuvane na prava postojana struja vo tek na eden period e daden so Djul-Lencoviot zakon i e opredeleno so jacinata na strujata i termogeniot otpor na toj del od strujnoto kolo.
Merenjeto na vrednostite na naizmenicnite strui e dosta tesko, bidejkji promenite na vrednostite na naponoto i na jacinata na strujata se slucuvaat mnogu brzo.Mehanickite delovi na mernite instrumenti, a toa se strelkite, ne mozat da gi sledat promenite na naizmenicnata struja vo tekot na vremeto.Megjutoa, efektite na toplinsko dejstvo shto gi predizvikuva naizmenicnata struja se identicni so onie na pravata postojana struja.Ednostavnosta na opredeluvanje na toplinskoto dejstvo dava moznost da se napravat merni instrumenti koi rabotat vrz princip na efektite na Dzulovata toplina. Definicija:Jacinata na prava postojana struja koja za ednakov vremenski interval osloboduva isto kolicestvo toplina kako i naizmenicnata ja opredeluva efektivna vrednost na naizmenicnata struja.
Uslovot da za isto vreme naizmenicnata i istonasocnata postojana struja proizvedat isto toplinsko dejstvo pri matematickoto utvrduvane na vrskata megu amplitudnite vrednosti i efektivnite vrednosti bara procesot na osloboduvanje na toplina da bide prosleden vo tek na eden podolg vremenski interval sporeden so periodot na naizmenicinite strui. Promenite sto se slucuvaat vo tek na eden period treba povekekratno da se povtorat za da se usocat usrednetite toplinski efekti na Dzulovata toplina vo uslovi na termodinamicka ramnoteza
Strui koi vo tekot na vremeto periodicno gi menuvaat vrednostite gi narekuvame naizmenicni strui.
Brojot na celosnite promeni na vrednostite na strujata za vreme na edna sekunda se narekuva frekfencija na naizmenicnata struja.
Bremeto sto e potrebno da pomine za da strujata pocne povtorno da gi poprima vrednostite sto veke gi primila kako po golemina taka i po nasoka se vika period na naizmenicnata struja.
6 comments:
neam komentar za Blogov... petka e XD Hahahahahha
Uredite so cija pomos vrz princip na magnetna indukcija se obezbeduva potencijalna razlika na kraevite na provodnikot se vikaat elektricni generatori.
Vo osnova sekoj provodnik koj se dvizi vo magneteno posle i gi sece magnetnite silovi linii moze da se smeta za elektricen generator.Dokolku imame provodnik koj se dvizi ramnomerno pravoliniski vo homogenoto magnetno pole i pritoa vektorot ne magnetnata idukcija i vektorot na brzinata gradat opredelen agol.
Uredite so cija pomos vrz princip na magnetna indukcija se obezbeduva potencijalna razlika na kraevite na provodnikot se vikaat elektricni generatori.
Jacinata na prava postojana struja koja za ednakov vremenski interval osloboduva isto kolicestvo toplina kako i naizmenicnata ja opredeluva efektivnata vrednost na naizmenicnata struja.
Kolicestvoto toplina oslobodeno pri protekuvane na prava postojana struja vo tek na eden period e daden so Djul-Lencoviot zakon i e opredeleno so jacinata na strujata i termogeniot otpor na toj del od strujnoto kolo.
EFEKTIVNI VREDNOSTI
Merenjeto na vrednostite na naizmenicnite strui e dosta tesko, bidejkji promenite na vrednostite na naponoto i na jacinata na strujata se slucuvaat mnogu brzo.Mehanickite delovi na mernite instrumenti, a toa se strelkite, ne mozat da gi sledat promenite na naizmenicnata struja vo tekot na vremeto.Megjutoa, efektite na toplinsko dejstvo shto gi predizvikuva naizmenicnata struja se identicni so onie na pravata postojana struja.Ednostavnosta na opredeluvanje na toplinskoto dejstvo dava moznost da se napravat merni instrumenti koi rabotat vrz princip na efektite na Dzulovata toplina.
Definicija:Jacinata na prava postojana struja koja za ednakov vremenski interval osloboduva isto kolicestvo toplina kako i naizmenicnata ja opredeluva efektivna vrednost na naizmenicnata struja.
Uslovot da za isto vreme naizmenicnata i istonasocnata postojana struja proizvedat isto toplinsko dejstvo pri matematickoto utvrduvane na vrskata megu amplitudnite vrednosti i efektivnite vrednosti bara procesot na osloboduvanje na toplina da bide prosleden vo tek na eden podolg vremenski interval sporeden so periodot na naizmenicinite strui.
Promenite sto se slucuvaat vo tek na eden period treba povekekratno da se povtorat za da se usocat usrednetite toplinski efekti na Dzulovata toplina vo uslovi na termodinamicka ramnoteza
Strui koi vo tekot na vremeto periodicno gi menuvaat vrednostite gi narekuvame naizmenicni strui.
Brojot na celosnite promeni na vrednostite na strujata za vreme na edna sekunda se narekuva frekfencija na naizmenicnata struja.
Bremeto sto e potrebno da pomine za da strujata pocne povtorno da gi poprima vrednostite sto veke gi primila kako po golemina taka i po nasoka se vika period na naizmenicnata struja.
Post a Comment